Kuba je uradno potrdila smrt 32 pripadnikov svojih oboroženih sil, ki so padli med ameriško vojaško operacijo v venezuelski prestolnici Caracas. Po navedbah kubanskih oblasti so vojaki izgubili življenja med posredovanjem posebnih enot ameriške vojske Delta Force, kar je kasneje potrdil tudi predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump. Dogodek je povzročil val žalovanja na Kubi, kjer se z državnimi častmi spominjajo svojih padlih borcev. Ameriška operacija, katere cilj je bil domnevno usmerjen proti strukturam v Caracasu, predstavlja novo zaostritev v že tako napetih odnosih med Washingtonom, Havano in Caracasom. Incident neposredno vključuje tuje vojaške sile na ozemlju Venezuele, kar bi lahko imelo širše posledice za regionalno varnost in stabilnost v Latinski Ameriki. Podrobnosti o naravi samega spopada in natančnem mandatu kubanskih enot v Venezueli ostajajo predmet nadaljnjih analiz in poročanj.

Venezuelska prestolnica Caracas in več drugih zveznih držav so bile v zgodnjih jutranjih urah v soboto, 3. januarja 2026, prizorišče močnih eksplozij in preletov nizko letečih letal. Po navedbah lokalnih oblasti in očividcev je bilo okoli 2. ure zjutraj slišati najmanj sedem močnih detonacij, ki so pretresle prestolnico ter države Miranda, Aragua in La Guaira. Po poročanju so bili tarča napadov ključni vojaški objekti, vključno z glavno vojaško bazo Fort Tiuna in letalsko bazo La Carlota. V številnih delih mesta je po eksplozijah zmanjkalo električne energije, nad vojaškimi območji pa se je dvigal gost črn dim. Predsednik Nicolás Maduro je za dogodke neposredno obtožil Združene države Amerike in napade označil za "resno vojaško agresijo". Kot odziv na nastale razmere je Maduro razglasil izredno stanje v državi in odredil aktivacijo Comanda za integralno obrambo (Codin) za koordinacijo oboroženih sil in milic. Vlada trdi, da je napade ukazal ameriški predsednik Donald Trump v okviru kampanje proti domnevnemu trgovanju z drogami, povezanemu z venezuelskim vrhom. Medtem ko so neimenovani viri v ZDA potrdili avtorizacijo napadov, uradnega odgovora Bele hiše še ni. Zaradi stopnjevanja napetosti je sosednja Kolumbija pod vodstvom predsednika Gustava Petra že mobilizirala svoje oborožene sile na meji. Kolumbijske oblasti izražajo resno zaskrbljenost zaradi morebitnega množičnega vala beguncev, ki bi lahko zapustili Venezuelo zaradi vojaškega konflikta. Ameriška zvezna uprava za letalstvo (FAA) je medtem že prepovedala vsem ameriškim komercialnim letalom vstop v venezuelski zračni prostor zaradi tekočih vojaških dejavnosti.

Venezuelske oblasti so začasno zaprle državno mejo z Brazilijo, kar je neposreden odziv na predhodni vojaški napad Združenih držav Amerike. Ukrep sledi dramatičnemu stopnjevanju napetosti v regiji, potem ko so ameriške sile v okviru vojaške operacije zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Odločitev o zaprtju meje, ki je bila sprejeta v Sao Paulu, odraža globoko destabilizacijo in strah pred novimi varnostnimi grožnjami v Latinski Ameriki. Analitiki opozarjajo, da bi ameriški napadi na Venezuelo lahko sprožili val beguncev in povzročili še večji eksodus prebivalstva v sosednje države, kar bi močno obremenilo regionalno stabilnost. Brazilija, ki je sprva ohranjala odprte meje pod nadzorom obrambnega ministrstva, se zdaj sooča z novimi izzivi pri upravljanju mejnega območja v zvezni državi Roraima. Razmere ostajajo napete, saj je brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva ameriško posredovanje že obsodil kot nedopustno kršitev suverenosti sosednje države.

Kolumbijska vlada je po vojaški operaciji Združenih držav Amerike v Venezueli na 2.219 kilometrov dolgo mejo s sosednjo državo napotila 30.000 vojakov. Odločitev za mobilizacijo dodatnih kopenskih, zračnih in pomorskih sil je sprejel predsednik Gustavo Petro, potem ko so ameriške sile v Caracasu prijele venezuelskega voditelja Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po navedbah kolumbijskega obrambnega ministra Pedra Sáncheza Suáreza je glavni cilj operacije zagotavljanje varnosti in preprečevanje morebitnih kršitev ozemlja. Posebna pozornost je namenjena regiji Catatumbo na severu departmaja Santander, kjer bo nameščenih 11.000 vojakov. Gre za območje z visoko stopnjo tveganja zaradi prisotnosti oboroženih tolp, kot je El Tren de Aragua, in neformalnih migracijskih poti. Poleg vojaške okrepitve je Kolumbija aktivirala tudi mehanizme humanitarne pomoči in vzpostavila pet enot za krizno upravljanje v mestu Cúcuta, saj se pripravlja na morebiten nov val beguncev, ki bi lahko sledil destabilizaciji v sosednji državi. Zaradi ameriškega posega je Kolumbija kot trenutna članica Varnostnega sveta ZN zahtevala nujno sejo tega organa.